Moja opazovanja povezav med dieto, ki vsebuje nizko vrednost ogljikovih hidratov, izgubo teže, teles


To je tema, ki me zanima in se z njo srečujem vsakodnevno. Kljub temu, da prihajam iz enega najbolj poseljenih mest na svetu, Hong Konga, kjer so ljudje pod velikim finančnim pritiskom, njihov delovni urnik je daljši kot evropski, pa je procent tistih, ki trpijo z depresijo ali anksioznosti veliko manjši kot tu, v mirni, zeleni državici v Evropi. Poskušam preučiti razloge. Izbira je zagotovo eden izmed njih, saj gre najbrž večina ljudi v Hong Kongu z motnjami v razpoloženju do psihiatra ali svetovalca. Drugi razlog je, da se preprosto pogovarjajo o nespečnosti ali splošni utrujenosti, ne da bi se dotaknili teme depresije, saj je to še vedno nekakšen tabu in znak šibke družbe. Ampak vseeno, delala sem na oddelku za psihiatrijo Univerze v Hong Kongu kar nekaj časa in se srečevala z mnogimi duševno bolnimi in klinično depresivnimi ljudmi. Ti ljudje pa so precej drugačni od večine mojih slovenskih pacientov. Mučile so jih samomorilne misli, paranoja, hude nespečnosti, težka in zapletena osebna življenja,... Veliko Slovencev, kot vidim, je aktivnih, s srečnimi družinami, s strani vlade je bolje poskrbljeno za socialni vidik družbe, živijo v stanovanjih obdani z naravno. V Hong Kongu ravno taka skupina ljudi ne sodi med tiste rizične, ki bi lahko imeli težave z duševnim zdravjem. V času dveh let, sem z opazovanjem prišla do ugotovitev in možnih krivcev: prehranjevalne navade in prekomerna športna aktivnost.

Od koder prihajam, imamo zelo natančno časovno razporeditev in vsebino obrokov. Zajtrk naj bi bil vedno med 6.00 in 9.00 uro, kosilo med 12.00 in 14.00 in večerja med 18.00 in 20.00. Večina obrokov je kuhanih toplih obrokov, npr. pečeni rezanci ali riževa juha za zajtrk, kosilo in večerja pa sta si podobna, riž, zelenjava in meso. Sladice niso del obroka ampak, če že, bolj kot prigrizek. Občasno se je kakšno sladko pecivo - v smislu buhtljev za zajtrk ali pa po okusu sladko juho za kosilo ali večerjo (ampak narejeno iz zelenjave). Tako si lahko predstavljate, kaj je bil moj prvi kulturni šok, ko sem prišla v Slovenijo, prehranjevalne navade. Mnogo Slovencev se prehranjuje glede na službeni urnik, tako večina je zajtrk zgodaj zjutraj, malico okoli 10.00 in še en obrok okoli 16.00 ali kasneje. Glede na TKM biološko uro, sistem želodca in malega črevesja nadzorujeta telo med 7.00 in 9.00 ter 12.00 in 13.00, takrat je tudi optimalni čas za prebavo in absorpcijo. Uživanje hrane ob manj primerni uri za telo, seveda ne bo takoj povzročilo težav. Predstavljajte pa si, da obdelujete vrt, sadite/sejete v napačnem mesecu, ali dobite na koncu enak pridelek, kot če bi to naredili v primernem času?

Tudi v izbiri hrane je velika razlika med Slovenci in prebivalci Hong Kongom (in na splošno LRK). Že od malega sem bila naučena, da ne smemo jesti preveč surove oz. nekuhane hrane. V sodobni prehrambeni miselnosti in znanosti pravijo, da hrana ohrani največ hranil, kadar je surova, saj temperatura in kuhanje lahko škoduje ali uniči strukturo in hranilne vrednosti. Ne dvomim, da strokovnjaki za prehrano vejo veliko in najbolje o dejstvih in strukturah hrane. Kot izvajalka TKM, pa se bojim, da imamo drugačne poglede na to. TKM obravnava naravo hrane in kako človek reagira nanjo, medtem ko znanost temelji na uporabi mehanskih, kemičnih metod, meritev za razumevanje sestave, strukture snovi. Z drugimi besedami, znanost se osredotoča na zunanje in strukturne zadeve; TKM pa se osredotoča na notranje spremembe in interakcije med naravami. Lahko primerjamo hranilne snovi z denarjem. Veliko je hranilnih vrednosti v hrani, tako kot je veliko denarja na banki. Ali to pomeni, da če je več denarja v banki mimo katere greste, boste tudi vi imeli posledično več denarja? Sliši se čudno kajne? Jesti več hrane z visokimi hranilnimi vrednostmi, ne pomeni nujno, da v naše telo vnašamo uporabno energijo.

V našem telesu obstajajo energijske enote, ki podpirajo običajne funkcije. Prav tako obstajajo različna področja v našem telesu, ki so odgovorna za določene funkcije. Tradicionalna kitajska filozofija misli, da je naše telo kot vlada ali ogromno podjetje. Sistem srca je vodilni cesar, šef odgovoren za duhovnost in um, medtem ko sta želodec in vranica odgovorna za `prihodke´, sistem ledvic pa je zadolžen za varčevanje. Ko povežemo vse točke v celoto, dobimo jasno sliko. Anksioznost je zgolj stanje izčrpanosti, ki prizadene sistem srca in s tem duševnost in um. Izčrpanost, ki ga povzroči nizki vnos energije (dieta za izgubo teže, dieta z manj ogljikovih hidratov ali nepravilno vegetarijansko prehranjevanje), prekomerna poraba energije (pretirana ali neustrezna telesna vadba) ali slabo ohranjanje energije v telesu (genetika ali dolgotrajno pomanjkanje energije).

Enkrat ko najdemo pravi razlog, lahko iščemo pravo zdravilo. Večini mojih strank se je razpoloženje uravnovesilo in izboljšalo takoj, ko smo povečali vnos energije. Kakšni težji primeri rabijo kdaj dodatno okrepitev sistema ledvic. Največji izziv pa je vedno čas. Za nekoga, ki je v izredno anksioznem stanju, nima dovolj moči za odločnost s strani sistema srca, da bi sledili celotnemu zdravljenju. Mislim, da je pomembno deliti moje ugotovitve. Če opazite težave v razpoloženju ali anksioznost pri prijateljih, družinskih članih, je lažje najprej opozoriti na prehrano in poiskati pomoč.

___________________________

My observation on the relations between low carb diet, weight losing, exercising and anxiety

This is a topic that interests me from daily practice. Despite coming from one of the busiest city in the world, Hong Kong, where people suffer from tremendous financial pressure and extremely long working hours, the percentage of depression and anxiety patients that I encounter are much higher here, a peaceful and green small city in the central Europe. I try to look into reasons. Selection bias is of course one of them because most people in Hong Kong with mood disorder probably have gone to a psychiatrist or a counselor. Another reason is that they simply talk about insomnia or general fatigue without touching the situation of depression because it sounds like a taboo or sign of weakness in the society. But still, I worked at the department of Psychiatry in the University of Hong Kong for a period of time where I encounter many mentally ill and clinically depressed people. These people are still so much unlike the majority of my Slovenian patients. They have suicidal thoughts, paranoia, intense insomnia, difficult and complicated personal lives. Many Slovenians as I see are active, with a happy family, social society is well protected by the government, living in a house with lots of nature, which from where I come from, are the group least likely to suffer from depression and anxiety.

With an observation for two years, I might have found some clues--- Diet and over exercise.