top of page
  • Aku Energija

Faze življenja po Konfuciju

Updated: Nov 22, 2021

Učenje brez prestanka v skladu s konfucijanskimi prepričanji pomeni, da si v vseh življenjskih obdobjih prizadevamo za moralno popolno življenje in da se razvijemo v krepostnega človeka. Po Konfuciju je razlog za učenje obogatitev življenja in značaja.

Učenje v konfucijanskem smislu se razume in izvaja kot učenje zaradi učenja samega – v nasprotju z učenjem zaradi pridobivanja koristi. Šteje se, da je učenje zaradi pridobivanja koristi značilno za konkurenčno usmerjeno, industrializirano dojemanje današnjih zahodnih držav v kontekstu globalizacije, v njem pa so poudarjeni preživetje, konkurenca, posebne »trde« veščine in povezave s trgom.

Iskanje védenja je iskanje nravstvene popolnosti (Ren 仁) inTao (道) človeka, kar je način, kako ljudje delujejo v harmoniji z naravo. Vloga izobraževanja in neprestanega učenja je zagotoviti dostop do razvijanja uravnoteženega značaja, kar v konfucijanskem smislu pomeni stanje nravstvene popolnosti ali Ren. Povedano drugačne: potencial, da bi spoznali Ren, se pravi Tao človeka in sposobnost za delovanje Tao Neba, je mogoče gojiti in razviti prek izobraževanja in učenja, kar pa je proces za vse življenje.

Kreposten, moralen človek je v konfucijanskem smislu opredeljen kot Jun Zi (君子) – izobražena oseba visokih moralnih načel in z izjemnim znanjem, kar ji omogoča, da živi v skladu z načeli nravstvene popolnosti. Jun Zi ne le sprejema Ren, temveč tudi družbeno odgovornost, zato jo zanimajo socialna vprašanja. Jun Zi poskuša vselej najti priložnosti, da prek neprestanega učenja postane boljši človek, kar pomeni, da je to tudi Zhi (modrost 智). Modrost v konfucijanskem smislu pomeni razumevanje Neba in omejitev človeških bitij, poznavanje drugih, poznavanje samega sebe, sposobnost razlikovanja med prav in narobe, pomeni primerno ravnanje in to, da v zapletenih situacijah nismo zaskrbljeni. Konfucij je menil, da oseba ne more biti Jun Zi, ne da bi bila modra, to pa je mogoče doseči le prek neprestanega učenja.

Konfucij je življenje dojemal kot proces transformacije, ki teče prek različnih razvojnih faz, pri čemer ima vsaka faza svoje poslanstvo in potek. V Pogovorih nam Konfucij ponuja enega od najzgodnejših prikazov človekovega razvoja.

Učitelj je dejal: petnajst sem jih imel, ko je bila moja volja vsa naravnana na učenje, s tridesetimi sem se bil gotov, s štiridesetimi nisem imel nobenih dvomov več, s petdesetimi se mi je razodel Nebesni zakon, pri šestdesetih se mi je odprlo uho, s sedemdesetimi sem lahko sledil svojim srčnim željam, ne da bi prekoračil pravo mero.